Naredite raziskavo

Življenje je polno nepotrebnega strahu. Starejši smo težje, sprejemamo nove situacije in postaja nas strah. Kot otroci smo prve kokake naredili tako, da smo velikokrat padli se pobrali in shodili. Ni nas bilo strah. Strah lahko omilimo tako, da imamo čim več informacij in smo zaradi tega bolj samozavestni. Postavite se pred ogledalo in vadite vaš razgovor znova in znova. Ponovite vaše izkušnje in sami sebi zastavite vprašanja. Bolj boste samozavesti, lažje bo tekel razgovor.

Postavite si težka vprašanja

Postavljajte si najbolj nemogoča in težka vprašanja. Naj vas nič ne preseneti. Občutek pripravljenosti vas bo rešil nervoze. Pomislite kateri bi bilo najboljši odgovori na vprašanja.

Telovadite

S tem ne mislimo pridobivanje mišic ampak izgubo negativne energije. Če boste pretegnili svoje telo in naredili nekaj sklec boste bolj samozavesti. Nikakor se ne smete skrčiti v »kepo« s tem boste zavirali pretok vaše življenjske energije.

Privoščite so dovolj spanja

Privoščite si dolg, lepotni spanec. Najbrž si ne želite priti prvič pred delodajalca neprespani. Delodajalec ne bo pomislil na vaše skrbi glede razgovora ampak na preveč pestro nočno življenje. Dan pred razgovorom pijte zadostne količine vode, saj le ta poživi vaše telo.

Na dan razgovora

Bodite potrpežljivi

Na pod se odpravite pravočasno, vendar ne prehitro. Če boste pri delodajalcu eno uro prej, bo to neugodno situacija zanj in za vas. Na google maps prej preverite kje je podjetje in kakšna je stavba, tako jo boste lažje med iskanjem našli. Poskušajte se izogniti klicu delodajalca za geografske napotke. To vsekakor ni dober prvi stik.
Med intervjujem…

Prebijte led

Ne pozabite, da je tudi intervjuvar nervozen. Poskušajte prebiti led s podatki, ki ste jih našli preko raziskave. Npr. »Na spletni strani podjetja sem videl, da ste vodili dobrodelni projekt, kako je šlo?«

Dihajte

Poskrbite za umirjeno dihanje, to vas bo sprosilo. Med pogovorom delajte kratke premore in zajemite zrak, s tem boste videti naravno. Glas naj bo umirjen in sproščujoč.

V podjetju z velikim številom zaposlenih so iskali komunikativno osebo, ki bo zasedla vodstveno pozicijo. V podjetju zaznavajo porast rivalstva med zaposlenimi in laganje z namenom, da bi dosegli višje pozicije. Ker se interno niso uspeli uskladiti, so za pomoč najeli kadrovsko agencijo. Organizirali so dva kroga izbirnega postopka. V prvem je bilo potrebno rešiti test odprtega tipa. Čas reševanje je bil 10 minut, test pa je bil veliko daljši. S tem so preverjali kako kandidati prenašajo stresne situacije. Postopek pisanja je nadzirala ena oseba, ki je brala časopis in med pisanjem vsako minuto opozarjala na skorajšen iztek časa.

Preverjali so razgledanost

Test je vseboval dve vprašanji povezani s razpisanim delovnim mestom (katere osebnostne lastnosti naj bi imela oseba na vodstveni poziciji in vprašanje, ki je zahtevalo pis delovnih nalog). S tema dvema vprašanji so z lahkoto izločili večino kandidatov. Tisti, ki so prijavo na delovno mesto vzeli resno so brez težav napisali opis delovnih nalog. Ostala vprašanja so se dotikala splošne razgledanosti in nekaterih zgodovinskih dejstev. Poleg zahtevnega testa so vključili moteč dejavnik t.i prepisovalca. Šlo je za osebo, ki ni bila pravi kandidat je od drugih poskušala prepisati odgovore. Lažen kadidat je bil v poslovni obleki in se intezivno premikal levo in desno, da bi lahko od sesedov prepisal čim več. Tisti, ki so ga opazili vendar se niso menili so šli v naslednji krog. Tisti, ki so nakazali znake skrivanja se v drugi krog niso uvrstili. Pomembno je, da se nadzorna oseba ni zmenila za dogajanje med pisanjem, če bi se, bi večina do prepisovalca ostala brezbrižna.

Osebe, ki so bile pripravljene pomagati in niso skrivale odgovorov bodo dobre vodje. Osebe, ki želijo rezultate zase, zagotovo v podjetju za omenjeno razpisano delovno mesto niso dobrodošle.

Osebe, ki želijo rezultate zase, zagotovo v podjetju niso dobrodošle!

Kandidati hitro obljubijo, da so timski delavci pa so res? Besede govorijo eno, dejanja pa so drugo. Delodajalci se vse pogosteje odločajo za “mehko” preverjanje kandidatov, ki je na prvi pogled nepomembno, vendar igra ključno vlogo pri končno odločitvi.

Delodajalec se s tem vprašanjem želi prepričati, da boste pri njemu ostali dolgoročno. Če se čez pet let vidite drugje izven podjetja za katerega kandidirate zagotovo ne bo to delo za vas, razen če nadomeščate porodniško in so delojdalaec želi, da se vidite čez pet let drugje.

Kandidirate za točno določeno delovno mesto, delodajalec ne ve ali vam bo v prihodnosti lahko ponudil višjo pozicijo ali pa je sploh nima v svojem planu. Če se vidite v vlogi direktorja in ne kandidirate za to pozicijo je velika verjetnost, da tega dela ne boste dobili. Delodajalec si sicer želi, da imate željo po razvoju svojih kompetenc in doprinosu podjetju na dotičnem delovnem mestu, zato razmislite, kako se lahko razvijete na delovnem mestu na katega kandidirate.

Kakšen je pravilen odgovor?

Pravilnega odgovora ni. V naslednjih 1-3 letih boste postali strokovnjak na svojem področju. Razumeli boste postopek dela in lahko predlagali izboljšave. Kakšne izboljševe bi to bile in kako se bodo vaše strokovne sposobnosti izkazale razmislite sami. Čez 1-2 let po tem boste lahko mentorirali nove zaposlene in pomagali ostalim oddelkom.

Iskreno razmislite, kaj si zares želite. Če si želite čez 5 let postati direktor se na delovno mesto raje ne prijavljajte.

Večna podjetji ima predvideno možnost napredovanja znotraj oddelka, ampak vi kandidirate za določeno delovno mesto, ki je pomembno danes in bo v naslednjih letih vaše kariere. Če se čez pet let znotraj podjetja ponudbi možnost napredovanja, vam nihče ne bo očital, da ste na razgovoru rekli, da si želite delati znotraj enake pozicije. Takrat bodo okoliščine drugačne in tudi vaše spodobnosti.

Ravno tako razmišljajo delodajalci, ponudijo vam delovno mesto, na katerega se niste prijavili in si ga ne želite, vendar so vas našli v delu sestavljanke podjetja. Dovolj dobri boste za klicni center, saj klicati znate, a ne??? Seveda da si tega ne želite, če ste se prijavili za strokovnega sodelavca v marketingu. Kakšno vezo ima marketing in klicni center, delodajalci vam bodo znali najti povezavo, le da sprejmete delo, ki ste ga dobili ob vaši razprodaji. Razprodajate vaše znanje in izkušnje. Za vašo ceno bo OK. S tem, ko si ne postavite prave cene, dajte signal, da se ne cenite dovolj. S tem ne mislim, da zahtevate ceno, ki bo pokrila luksuzne hotele, dopust v Dubaju, vsak petek večerjo in kino itd… Gre za vašo PRAVO VREDNOST!!! Ceno, ki si jo zaslužite.

KAKO UGOTOVITI CENO, KI SI JO ZASLUŽITE?

1. Preverite kakšne so povprečne plače na željenem delovnem mestu
Npr. če se prijavljate za strokovnega sodelavca v bančnem sektorju pobrskajte po netu v kakšnem rangu se gibljejo plače na željenem in konkurenčnih delovnih mestih. Stric GOOGLE veliko ve

2. Plača je v veliki meri odvisna od vaših izkušenj
Če ste začetik in kandidirate za prvo zaposlitev, zagotovo ne morete zahtevati povprečja. Izognite se številkam in poudarite, da je to vaša prva zaposlitev in bi vam veliko pomenila priložnost, ob tem pričakujete plačo, ki vam bo omogočala napredovanje in bo kontinuirano rastla glede na vaše znanje in pridobljene izkušnje. Če imate veliko izkušenj zagotovo lahko zahtevate višjo plačo od povprečja, saj ste “vroča roba”, da se bo delodajalec tega zavedal se morate dobro prodati, kar si preberite v preteklih blogih.

Naj vam ponovno položim na srce, da se ne prijavljajte na delovno mesto o katerem ne veste ničesar in ste ga pripravljeni opravljati le zato, da boste nekaj delali. S tem boste uničili srečo sebi in delodajalcu.